Kljub burji, ki je januarja za nekaj dni okrnila delo v pristanišču, smo vseeno dosegli rekorden mesečni promet in sicer 78.532 TEU, kar je 15 odstotkov več kot v istem mesecu lanskega leta. To je zahtevalo izreden napor vseh vpletenih v delovnem procesu, še posebej z vidika infrastrukturnih in logističnih izzivov, zaradi gradbenih del na terminalu in stalne rasti pretovora. Pred kratkim smo namreč zaključili izgradnjo žerjavne proge za nova RMG dvigala (mostna dvigala na tirih, ki bodo v kratkem operativna), pred tem smo na terminalu zgradili dva nova in podaljšali tri obstoječe tire, povečali število skladiščnih površin za kontejnerje na samem terminalu in povečali zmogljivosti depoja za prazne kontejnerje v zaledju terminala. Vse te in ostale investicije izvedene v minulih dveh letih sodijo v kontekst povečevanja kapacitete kontejnerskega terminala preko 1,3 milijona TEU.

 

Pretovor v prid polnih kontejnerjev

Leto 2016 smo zaključili z 844.758 TEU pretovora, kar je največ v zgodovini koprskega pristanišča. Razmerje med praznimi in polnimi kontejnerji je bilo 15 : 85 odstotkov. V primerjavi z letom 2015 se je število praznih zmanjšalo za 2,6 odstotka, število polnih pa povečalo za 8,8 odstotka. To razmerje kaže, da gospodarstva na zalednih trgih vse bolj prepoznavajo prednosti transportne poti preko Kopra tako v uvozu kot izvozu blaga.

 

Polnjenje/praznjenje kontejnerjev skokovito narašča

V zadnjih letih opažamo tudi naraščanje povpraševanja po polnjenju in praznjenju kontejnerjev. V lanskem letu je bilo tovrstnega tovora že 1,2 milijona oziroma 31 odstotkov več kot leto prej in poleg generalnega tovora vsebuje tudi sipki tovor in vozila. Trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu, saj smo samo januarja izpraznili in napolnili kontejnerjev v skupni količini 117.931 ton, kar je kar 41 odstotkov več kot v enakem mesecu lani. Ta storitev, ki očitno postaja vse bolj iskana, zahteva bistveno večjo koordinacijo in sodelovanje med terminali, kjer se ponovno izkazuje prednost enovitega vodenja pristanišča.

 

Prihajajo vse večje kontejnerske ladje

Trend povečevanja pretovora kontejnerjev se kaže tudi pri številu manipulacij na posamezni ladji. Tako smo na ladji Maersk Elba v začetku tega tedna opravili kar 5.012 manipulacij (8.779 TEU), kar je daleč od povprečja manipulacij, ki smo ga bili vajeni do sedaj in se giblje med 3.000 do 4.000 manipulacij na ladjo matico. Glede na napoved prihoda vse večjih kontejnerskih ladij lahko pričakujemo, da bodo take številke, kot smo jih dosegli pri Maersk Elba, in so na ravni severno evropskih pristanišč, postale stalnica tudi v Kopru. Večje ladje pomenijo potrebo po večjem številu privezov, daljši obali in večjemu številu skladiščnih površin, kar bomo v naslednjih treh letih dosegli s podaljšanjem prvega pomola in obale kontejnerskega terminala ter z novimi super post-panamax dvigali. Prva dva prideta že marca.