Pobuda
Aprila leta 2006
 je Ministrstvo za promet podalo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za celovito ureditev pristanišča za mednarodni javni promet v Kopru.

Prva prostorska konferenca
Ministrstvo za okolje in prostor je 20.7.2006 sklicalo prvo prostorsko konferenco z namenom pridobitve in uskladitve priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter zainteresirane javnosti glede priprave prostorskega akta oz. predvidene prostorske ureditve. Na konferenci so bili podani predlogi za ureditev pristanišča in njegove okolice.

Program priprave
Priporočila in predlogi prostorske konference so bili smiselno upoštevani in vključeni v Program priprave DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru, ki je bil sprejet 11.8.2006 (Uradni list RS, št. 86/06).

Skladno s programom priprave je Direktorat za prostor Ministrstva za okolje in prostor (MOP) avgusta 2006 vse pristojne nosilce urejanja prostora zaprosil za smernice.

S programom priprave je bilo določeno, da se najustreznejša variantna rešitev pridobi z javnim natečajem, ki ga naročnik in pripravljavec DPN razpišeta v sodelovanju s pristojno poklicno zbornico.

Javni natečaj
Javni, odprti, enostopenjski natečaj za pridobitev celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oz. gradbenotehnične strokovne rešitve je bil razpisan z objavo v Uradnem listu RS dne 20.10.2006. Razlog za javni natečaj je bila predvsem želja, da se zagotovi ustrezno integriranost rešitev stičnih območij, ki niso vezana na transportno-logistično dejavnost pristanišča. Stična območja obsegajo: potniško pristanišče, stik s starim mestnim jedrom Kopra, območje komunalnih privezov in rekreacijskih površin v Ankaranu ter območje ankaranske bonifike.

Razpisno gradivo sta na podlagi pobude ministrstva za promet in smernic nosilcev urejanja prostora pripravila Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in Luka Koper d.d.

Namen natečaja je bila pridobitev najprimernejše rešitve za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru.

Natečaj je potekal od novembra 2006 do februarja 2007. Oddanih je bilo devet natečajnih elaboratov. Ocenjevalna komisija v sestavi:

predsednik:
Pavle Krumenaker, u.d.i.s., za naročnika Luka Koper d.d.
namestnik predsednika:
Peter Bassin, u.d.i.a., za ZAPS
člani:
Kaja Špiler, u.d.prav., za naročnika Luka Koper d.d.
prof. Dušan Ogrin, u.d.agr., za naročnika MOP
Mojca Lenardič, u.d.i.k.a., za naročnika MOP
dr. Manca Plazar Mlakar, u.d.i.a., za ZAPS
Alenka Poljšak, u.d.i.g., za ZAPS

je natečajne elaborate preučila in ocenila na podlagi vnaprej določenih meril.

Komisija je kot najboljšo natečajno rešitev izbrala nalogo pod delovno oznako 052, ki so jo izdelali dr. Marco Venturi, doc. dr. Lučka Ažman Momirski, Samo Oblak, Tjaša Pečnik, Marko Stanovnik, Jure Šuštar in konzultant Mario Marri.

Pri vrednotenju natečajnih rešitev so bili upoštevani vidiki prostorskega razvoja (racionalna raba prostora), funkcionalni, okoljevarstveni in ekonomski vidik ter druga merila. Najboljša natečajna rešitev zato predstavlja konceptualno podlago za izdelavo vseh potrebnih strokovnih podlag za pripravo DPN.

Vse natečajne rešitve so bile javnosti predstavljene marca 2007 v koprski Pretorski palači.

Postopek celovite presoje vplivov na okolje
Ministrstvo za okolje in prostor Sektor za celovito presojo vplivov na okolje je dne 4.10.2006 izdal odločbo, v kateri je navedeno, da je v postopku priprave in sprejema DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje.

V skladu z izdano odločbo je izdelano Okoljsko poročilo, ki je strokovno gradivo za celovito presojo, v katerem so opredeljeni, opisani in ovrednoteni pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša. Sočasno je izdelan tudi Dodatek za presojo vplivov na varovana območja.

Optimizacija natečajne rešitve
Na podlagi natečajne rešitve se je pričela izdelava strokovnih podlag za DPN. V tem času so pripravljavci pridobili tudi podrobnejša tehnološka izhodišča in izhodišča nosilcev urejanja prostora, ki so vplivala na spremembe in dopolnitve izbrane natečajne rešitve.

Vzporedno so potekala usklajevanja z vsemi nosilci urejanja prostora: Mestno občino Koper, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavodom RS za varstvo narave, Ministrstvom za obrambo RS, Ministrstvom za okolje in prostor Agencijo RS za okolje, Carinsko upravo RS, Upravo za pomorstvo ter s predstavniki posameznih terminalov v Luki Koper.

Pri pripravi strokovnih podlag so sodelovali številni državni organi in institucije, Mestna občina Koper, urbanisti, arhitekti, krajinski arhitekti, gradbeniki, strokovnjaki s področja pomorskega prometa ter razvoja pristaniških tehnologij in opreme ter drugi.

Usklajevanja interesov in projektnih rešitev so trajala do junija 2008, ko so bile izdelane podrobnejše strokovne podlage in se je pričel izdelovati DPN za celovito ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru.

Območje urejanja DPN
Dopolnjen osnutek DPN predstavlja najširši možni kompromis za trajnostni razvoj pristanišča v Kopru ob upoštevanju pomena pristanišča za Slovenijo, tehnoloških zahtev pristanišča, omejitev v prostoru ter vplivov na bivalno in naravno okolje.

Območje DPN obsega naslednja ureditvena območja:
1. Območje pristanišča Koper:
–      kopenski del pristanišča,
–      maritimni del pristanišča.

2. Ureditev robnih območij ob pristanišču:
–    ureditev kontaktnega območja med pristaniščem in mestom Koper,
–    poslovna cona ob zunanjem kamionskem terminalu,
–    ureditev industrijskega parka,
–    nadomestni habitati,
–    ureditev športno rekreacijskega centra Ankaran,
–    ureditve za potrebe Slovenske vojske,
–    območje severozahodno od Vojašnice Slovenski pomorščaki Ankaran - Park sv. Katarina,
–    komunalni privezi v Ankaranu,
–    obala na severnem robu tretjega pomola s svetilnikom,
–    tehniška dediščina – črpališče Ankaran,
–    kolesarske in peš povezave,
–    javna cestna infrastruktura,
–    ureditve vodotokov.

Okoljsko poročilo (OP)
Na podlagi strokovnih podlag se je januarja 2009 pričela izdelava okoljskega poročila, ki je bilo v juliju dopolnjeno z upoštevanjem sprememb Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot, ki se nanaša na razširitev območja naravne vrednote ankaranske bonifike.

Vzporedno z okoljskim poročilom se izdeluje Študija Cirkulacija v Koprskem zalivu ter Luki Koper, na podlagi katere je bilo možno ugotavljati spremembe valovanja in gibanja tokov zaradi novo načrtovanega tretjega pomola. Zaradi poseganja na območje školjčišča in tam evidentiranega hrošča z Rdečega seznama zavarovanih vrst se je v juniju 2008 pristopilo k izdelavi dodatne raziskave prisotnosti hroščev (vrste Scarites terricola) na širšem območju zaledja pod Serminom.

Razstava DPN
V sredo, 23. septembra 2009 je bila v prostorih Gospodarske zbornice Koper odprta razstava slikovnih gradiv DPN za pristanišče z ogledom 3D animacije pristanišča, kot ga predvidevajo predstavljeni načrti.

Javna razgrnitev
V petek, 16. oktobra 2009 je v prostorih Gospodarske zbornice Koper potekala javna razgrnitev dopolnjenega osnutka DPN, variant prostorskih ureditev, okoljskega poročila.

Javna obravnava
V četrtek, 22. oktobra 2009 je v veliki predavalnici Fakultete za humanistične študije v Kopru potekala javna obravnava DPN.

V postopek se vključi Republika Italija
Poleti 2010 se v postopek DPN vključi Italija, predvsem se poglobijo v možne čezmejne vplive koprskega pristanišča in okoljsko poročilo.

Vlada sprejme Državni prostorski načrt za koprsko pristanišče
16. junija 2011
 vlada RS na svoji 140. seji sprejme DPN za koprsko pristanišče.

Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega prostorskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega prostorskega načrta, so:  

  1. Ministrstvo za notranje zadeve, 
    Policija, Generalna policijska uprava,

  2. Ministrstvo za obrambo, 
    Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Koper,
    Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
    Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,

  3. Ministrstvo za promet, 
    Direkcija Republike Slovenije za ceste,
    Direktorat za civilno letalstvo,

  4. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje,
    Urad za okolje,
    Urad za upravljanje z vodami,
    Urad za meteorologijo,

  5. Ministrstvo za gospodarstvo,
    Direktorat za energijo,
    Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,

  6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 
    Direktorat za kmetijstvo,

  7. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,

  8. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,

  9. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,

  10. Zavod za ribištvo Slovenije,

  11. Zavod za gozdove Slovenije,

  12. DARS, d.d., Ljubljana,

  13. ELES, d.o.o., Ljubljana,

  14. Elektro Primorska, d.d., Nova Gorica,

  15. Geoplin plinovodi, d.o.o., Ljubljana,

  16. Mestna občina Koper
    in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture.

Prvi pomol
Načrtovano je podaljšanje prvega pomola za ca 100m. Pomol bo pretežno namenjen kontejnerskemu pretovoru. Del bo namenjen terminalu za sadje, v zalednem delu pa ostaja terminal za generalne tovore in terminal za les.

Drugi pomol
Načrtovano je podaljšanje drugega pomola za ca 370m. Na njem ostajajo obstoječi programi, in sicer pretovor ter skladiščenje sipkih, razsutih in tekočih tovorov. Ladje s tekočimi tovori bodo pristajale ob pretakalni ploščadi, ki bo zaradi varnosti zgrajena v podaljšku na čelu pomola. Na čelu drugega pomola (varovanega z dodatnim valobranom) bodo privezi za servisna plovila. Na drugem pomolu je načrtovano pokritje in zaprtje terminala za razsute tovore.

Tretji pomol
Načrtovana je izgradnja tretjega pomola, ki bo meril vzdolž tretjega bazena ca 1060m. Pretežni del tretjega pomola je namenjen pretovoru kontejnerjev. Območje na čelu tretjega pomola je namenjeno potrebam Slovenske vojske.

Severni rob tretjega pomola bo od pristaniške dejavnosti ločen s protihrupnim zidom višine ca 12m, ki bo intenzivno zazelenjen v smeri Sv. Katarine, z južne strani pa obložen s sončnimi celicami. Dostop do svetilnika na javni ploščadi na koncu tretjega pomola bo mogoč preko javne dostopne ceste ter peš in kolesarske poti.

Skladiščna objekta z ozelenjeno streho na območju ankaranske bonifike
Na območju širitve kopenskega dela pristanišča na ankaranski bonifiki sta predvidena večja skladiščna objekta. Oblikovana sta tako, da se terasasto spuščata proti severu in vzhodu oziroma proti obrobnemu ankaranskemu kanalu. Objekta bosta pokrita s plastjo zemlje in ozelenjena.

Komunalni privezi Sv. Katarina
Poleg komunalnih privezov je predviden pomol za klube vodnih športov in pomol za servisiranje plovil. Načrtovan je objekt centra vodnih športov in objekt za servisiranje plovil. Na vzhodni strani je predvidena ureditev novega parka z igrali.

Območje Slovenske vojske
Slovenski vojski so namenjene površine na čelu tretjega pomola ter na obstoječem in razširjenem območju obstoječega vojaškega objekta.

Športno rekreacijski center Ankaran
Med ankaranskim obrobnim kanalom in Jadransko cesto je načrtovana ureditev športno rekreacijskega centra. Na zahodnem delu je predvidena večnamenska športna dvorana, na vzhodnem pa atletski stadion s spremljajočim objektom. Vmes so na ozelenjenih terasah predvidena igrišča za različne športe. Skozi območje poteka peš in kolesarska pot, ki povezuje svetilnik na tretjem pomolu z mestom Koper. Na stiku med Ankaransko cesto in Jadransko cesto je načrtovan enostranski bencinski servis.

Ankaranski obrobni kanal in nadomestni habitati
Poglobitev kanala je načrtovana zaradi zagotovitve dotoka sladke in slane vode do nadomestnega habitata pod Serminom. Na sotočju obrobnega kanala z reko Rižano je načrtovan nadomestni habitat. Ob izlivu obrobnega kanala v morje je predvidena ureditev izlivnega odseka v muljast poloj. Ob kanalu se uredi pas obvodne vegetacije.

Območje novega vhoda v pristanišče
Novi vhod za tovorni promet je načrtovan na območju Sermina. Dostopen je z že zgrajenega cestnega omrežja. Ob vhodu sta predvidena zunanji in notranji kamionski terminal. Na območju vhoda je načrtovan bencinski servis za tovorna vozila.

Tehnološki park
Na vzhodni strani Ankaranske ceste (ob Škocjanskem zatoku) je načrtovana ureditev tehnološkega parka z učno potjo. Osnovni krajinski vzorec tvori značilna krajina bonifike. V parku bo predstavljen historični prostorski razvoj pristanišča in mesta Koper s prikazom pristaniške dejavnosti.

Območje med pristaniščem in mestnim jedrom
Predviden je umik pristanišča z območja ob Severni obvoznici. Na tem območju je načrtovana gradnja mestne garažne hiše, poslovnih objektov, ureditev pinijevega trga in avtobusne postaje.

Potniško pristanišče
Načrtovan je objekt potniškega pristanišča s privezom za potniške ladje in pripadajočimi parkirnimi površinami. Na skrajnem zahodnem delu ob obstoječi marini je predvidena izgradnja mandrača za službene priveze Uprave za pomorstvo in drugih.