Petindvajset največjih evropskih avtomobilskih pristanišč je v letu 2017 pretovorilo skupaj 16,6 milijona avtomobilov, že drugo leto zapored pa je koprsko pristanišče zasedlo 9. mesto. V prvih treh mesecih letošnjega leta smo v Kopru našteli 204.516 avtomobilov oz. 30 % več kot v enakem obdobju lani. Z 81.561 kosi je bil marca dosežen tudi absolutni mesečni rekord, s čimer smo potolkli prejšnjega iz novembra 2016. Po več letih prevlade izvoza, smo v zadnjem obdobju zaznali povečevanje količin v uvozni smeri, teh je sedaj že za 40 %. 

V Kopru so prisotne skoraj vse blagovne znamke avtomobilov. Te gravitirajo predvsem na trge Sredozemskih držav. Z odprtjem direktne ladijske povezave med Koprom in Daljnim vzhodom konec leta 2015 pa smo ustvarili priložnost za nove posle, predvsem za uvoz azijske proizvodnje v Evropo.    

Evropska pristanišča so se v lanskem letu soočala z mnogimi izzivi povezanimi z nepredvidljivostjo trgov, motnjami v proizvodnji, pomanjkanjem kapacitet, stavkami in negotovostjo povezano z izstopom Velike Britanije iz EU, kjer je velika koncentracija proizvodnih obratov. Po drugi strani pa je oživitev trgov v severni Afriki, Iranu in Rusiji prineslo nove priložnosti, tudi na področju rabljenih avtomobilov. S podobnimi izzivi se srečujemo tudi v Luki Koper.

   

Pretovorjenih avtomobilov

v 2017

Sprememba 17/16

1.

Zeebrugge (Belgija)

2.832.145

+2 %

2.

Bremerhaven (Nemčija)

2.200.000

+6,3 %

3.

Emden (Nemčija)

1.450.000

+8,4 %

4.

Grimsby (VB)

1.441.400

+33,5 %

5.

Antwerp (Belgija)

985.324

+2,4 %

6.

Southampton (VB)

886.000

-1,7 %

7.

Barcelona (Španija)

837.622

+7,6 %

8.

Valencia (Španija)

746.886

-3,5 %

9.

Koper

741.253

-1 %

10.

Bristol (VB)

634.536

-11,7 %

Vir: Automotive Logistics, FVL, April 2018

V večini navedenih pristanišč deluje po več avtomobilskih terminalistov, vendar podatki o pretovoru posameznih terminalistov niso dostopni. Na lestvici terminalistov bi se Luka Koper zagotovo znašla med prvo peterico največjih v Evropi. 

 

Nove naložbe v tretjem bazenu 

V pristanišču se že vrsto let srečujemo s pomanjkanjem priveznih mest za ladje. V tretjem bazenu zato načrtujemo izgradnjo novega Ro-Ro priveza, ki bo prilagojen za privez t.i. car-carrier ladij – te imajo razkladalne rampe nameščene na različnih mestih, zato je bilo pri načrtovanju potrebno upoštevati vse tehnične posebnosti. Z novim privezom se bodo skrajšale tudi transportne poti od ladje do odprtih skladišč na Ankaranski bonifiki. Ministrstvo za okolje nam je v februarju za naložbo izdalo okoljevarstveno soglasje, ki je podlaga za pridobivanje gradbenega dovoljenja, sama gradnja priveza pa je predvidena v letu 2019. V zaledju tretjega bazena načrtujemo tudi nove železniške tire, ki bodo omogočali direkten dostop do avtomobilskih skladišč in izboljšali interno logistiko. Naložba, ki bo zaključena predvidoma poleti 2019, predvideva izgradnjo 4 tirov koristne dolžine 700 metrov z navezavo na zunanje omrežje, saj približno polovica vseh avtomobilov, ki prispe oziroma zapušča pristanišča potuje po tirih.